Andi

right|thumb|300px|Cono de Arita, Salta (Argentina) right|thumb|300px|Aconcagua right|thumb|300px|Serpentine na čilenski strani prelaza Los Libertadores. Andi so najdaljše svetovno gorstvo, ki se vleče ob zahodni obali Južne Amerike. Dolgi so približno 7000 km, dosežejo pa do 500 km širine (med zemljepisnima širinama 18° in 20°). Povprečna nadmorska višina je okrog 4000 metrov nad morjem. Vlečejo se od Venezuele na severu prek Kolumbije, Ekvadorja, Peruja, Bolivije, Argentine in Čila vse do rta Horn na jugu. Gradijo jih paleozojske in mezozojske terciarne kamnine.

Sestavljata jih dve povečini vzporedni glavni verigi z globoko vmesno depresijo. V srednjem delu gorstva (Peru, Bolivija, severna Čile in Argentina) ležita močno narazen in oklepata Altiplano, osrednjo visoko planoto. Na njegovem severu je mesto Cuzco, središče nekdanje inkovske države.

Najvišji vrh Andov je Aconcagua (6961 m) v argentinski provinci Mendozi v bližini meje s Čilom. V Andih je tudi najvišji ognjenik na Zemlji, Ojos del Salado (6891 m) na meji med Argentino in Čilom. Gorniki, plezalci in raziskovalci Andov so ''andinisti''. V Wikipediji